Bakterije rodu Streptokokov bivajo v ustih vsakega človeka: Streptoccocus sangius, Streptococcus salvaris in Streptococcus mutans. Pritrdijo se na drobno plast beljakovinskega materiala iz sline, ki se nabere na zobeh. Iz enostavnih ogljikovih hidratov (raznih sladkorjev, še posebej rafiniranih), Streptokoki izdelujejo snov, ki se imenuje glikan, to so dolge molekule trdne polisaharidne mase, ki oblepijo zobe in jih z jezikom zaznamo v obliki ‘hrapave’ zobne površine.
Te obloge redno vsakodnevno odstranjujemo z zobno ščetko in spiranjem. Na težje dosegljivih mestih med zobmi, v zobnih razpokah in v žepkih ob dlesni pa te obloge tvorijo čedalje trdnejšo strukturo, ki postane dobesedno utrdba še za druge bakterije, ki sicer nimajo neposredne zmožnosti pritrditve na zobe, kot jo imajo gornji trije ustni Streptokoki. Te vse bolj trdne obloge iz polisaharidne mase (glikan) se vrivajo med dlesni in zobe in povzročajo krvavenje dlesni. Po daljšem času lahko takšne trdne obloge odstrani samo še zobozdravnik z zelo neprijetnim posegom brušenja, ki vedno do neke mere poškoduje že tako ranjene dlesni; nikoli pa ta postopek ni popoln, ker ne sme poseči preveč v globino žepka med zobom in dlesnijo, da ne naredi več škode kot koristi.
Zelo je pomembno sprotno zatiranje prekomernega razraščanja ustnih bakterij na težje dostopnih mestih z redno preventivno uporabo Zaper-Zaperina, en dan v tednu po trikrat 7 minut zapored z vmesnimi 20 minutnimi pavzami (7,20,7,20,7). Zaper-Zaperino je osebna bioresonanca za zatiranje mikrobov in energijsko stabilizacijo organizma. Ima dve katrbonski sondi vrhunske kvalitete, v vsako dlan primemo po eno in vklopimo za par minut. Pri že razvitih vnetjih v ustni votlini in hujšem akutnem krvavenju dlesni pa na isti način uporabimo Zaper-Zaperino vsak dan vsaj 1-2 tedna zaporedoma do največ en mesec. Za trajno zaščito ponavljamo uporabo Zaper-Zaperina redno sezonsko (vsak letni čas ena daljša terapija 1-2 tedna), vmes pa skozi vse leto en dan v tednu.
Vsa hrana, ki jo damo v usta, namreč vsebuje zelo veliko število raznovrstnih bakterij, ki lahko najdejo v ustni votlini vlažno in hranljivo okolje za svojo naselitev in razmnoževanje v skritih kotičkih med zobmi in zobnih razpokah, od tam pa prehajajo skozi prebavila do tkiv, sklepov in vseh šibkih točk organizma, ki so prva tarča njihovega napada.
Na primer normativ za kremne slaščice določa, da ne sme biti več kot 100.000 mikroorganizmov / 1 gram živila obenem pa ne več kot 0,01 g patogenih (bolezenskih) bakterij vrste Esterichia coli. Zdaj pa si predstavljajmo, koliko mikroorganizmov zaužijemo z vsakim kosom slaščice, ki tehta vsaj 100 gramov. Mleko pa ne sme imeti več kot 50.000 mikroorganizmov v 1 ml (enako velja za sladoled ter za sladko in kislo smetano), trajno oziroma pasterizirano mleko v prodaji pa ne sme vsebovati več kot 100.000 mikroorganizmov na 1 ml. Skupno število mikroorganizmov v surovem mesu ne sme biti večje od 3.000.000 na en gram mesa (med kuhanjem ali peko se jih veliko uniči). V suhem sadju pa je zgornja meja 200.000 mikroorganizmov na gram živila, ker pa suho sadje vedno malo splesni v času sušenja, pa tu dodatna meja še za plesni in kvasovke 10.000 na en gram suhega sadja.
Na podoben način se mikroorganizmi nahajajo čisto v vsem, kar zaužijemo. Zaradi vedno že prisotnih mikroorganizmov se vsaka hrana, ki nekaj časa stoji, tudi pokvari. Nikoli ne uživajmo postane ali večkrat pogrete hrane, prav tako pa ne hrane, ki je bila več ur skladiščena na sobni temperaturi, še posebej poleti. Vlaga in toplota še posebej spodbujata množenje bakterij in pokvarljivost hrane.
Po vsaki jedi si z mehko ščetko, ki ne poškoduje dlesni pri pogosti uporabi in zobno kremo z naravnim fluorom v zeliščnih sestavinah (na primer zobna krema Himalaya ali pa Sarakan vključno z ustno vodico brez fluora) nežno umijmo zobe. Umetni fluor kot kemikalija je namreč škodljiv, ker se absorbira v telo, kjer uničuje celično vezno tkivo in stara celice. Še posebej je redna nega zob po jedi pomembna pri zaužitju česarkoli sladkega. Zobje so namreč zgrajeni iz kalcijevega fosfata z oživčeno beljakovinsko sredico. Slina v ustih vzdržuje nevtralen pH (kislost), ki je brez prisotnosti sladkorja okoli 7 do 7,4.
Sladkor, predvsem saharoza, pa v ustih že v eni minuti zmanjša pH iz nevtralnega v kislega vse do zelo vrednosti okoli 4,5, kar za tisočkrat poveča kislost. (Vsaka sprememba pH za vrednost 1 poveča kislost za deset krat, torej sprememba pH za 3 enote pomeni 10x10x10=1000, to je tisočkrat večjo kislost). Kislost v tem obsegu pa že začne raztapljati kalcijev fosfat v zobeh in s tem spodkopavati strukturo zob najprej z ustvarjanjem mikroskopskih razpok, ki lahko z leti preidejo v resne okvare na zobeh. Zobne okvare so istočasno povezane tudi z uvodoma omenjeno tvorbo glikana, to je trdna polisaharidna (sladkorna) masa, s katero ustni Streptokoki oblepijo zobe in medzobne prostore, vrinja pa se tudi med zobe in dlesni ter tako povzroča krvavenje dlesni ter zobno gnilobo.
Zelo pomembno je pravočasno in sproti popravljati vse zobe ter redno vsako leto hoditi tudi na preventivne preglede. Tako lahko preprečimo napredovala gnojna zobna vnetja, ki so velik izziv za celotno zdravje. V veliko pomoč je redna uporaba Zaper-Zaperina, ki ustno votlino in celotno telo varuje pred prekomernim razraščanjem patogenih mikrobov (zajedavcev). Vedeti pa moramo, da v samo sredico gnojnega zobnega vnetja Zaper-Zaperino ne poseže (enako kot ne poseže v vsebino črevesja in želodca ter s tem v zdravo črevesno floro, v očesna zrkla ter v testise), kar je obenem njegova dobra lastnost, ki mu zagotavlja popolno varnost uporabe.
Že nastale polisaharidne zobne obloge iz glikana pa lahko iz skritih kotičkov med zobmi vsaj delno odstranimo s posebno mini ščetkico z enim samim, tankim in upogljivim ščetinastim zobcem. Pomagamo si lahko tudi z zobno nitko, vendar moramo biti pri tem zelo previdni, ker se lahko zobna nitka tudi zelo zareže v dlesni in jih dodatno rani. Zobno nitko uporabljamo tako, da:
-
je nikoli ne približamo čisto do žive dlesni,
-
jo v malih potezah počasi povlečemo ob vsakem posameznem zobu tako, da je nekoliko ovita ob površini vsakega zoba. Ob ukrivljeni površini vsakega zoba v medprostorih med zobmi nekoliko bolj doseže vse skrite kotičke, kjer se lahko zadržuje že nastajajoča trdna masa oblog iz glikana z utrdbo raznovrstnih bakterij.
Z redno nego zob in uporabo Zaper-Zaperina lahko preprečimo nastajanje skrite zobne gnilobe, ki lahko preraste v dolgotrajno vnetje, ki zajame tudi obzobna tkiva, dlesni in zobne korenine, kar lahko povzroči tudi izpadanje zob. V kronični obliki se takšno vnetje imenuje parodontitis.
Pri tem sodelujejo še mnoge druge bakterije, ki se naselijo v mikroskopskih razpokah in luknjicah ter v tesnem prostoru med dlesnijo in zobom. Ker je dostop zraka tukaj otežkočen, se naselijo anaerobne bakterije, ki lahko živijo brez kisika: paličaste bakterije (Porphyromonas, Prevotella, Fusobacterium), spiralne bakterije (Treponema, Campylobacter), tudi okrogli, po ‘gramu negativni’ koki rodu Veillonella ter še veliko drugih vrst bakterij, gliv in celo virusov.
V ustih so poleg bakterij še mnoge glive kvasovke, na primer tudi zloglasna Candida albicans (Kandida), ki v ustih povzroča bele razjede na rdeči sluznici in virusi, na primer Coxackie virusi, ki sodelujejo tudi pri vnetju možganske opne. Vse trije na začetku omenjeni ustni Streptokoki (Streptococcus sangius, salvaris in mutans) pa lahko povzročijo tudi vnetje ledvic in srčne mišice.
V ustih, predvsem pa v žrelu, nosu ter tudi na presredku pa se lahko nahaja tudi zelo piogeni Streptokok (Streptococcus pyogenes) tudi pri mnogih klicenoscih. Takšnih nosilcev je okoli 1-5%, ki sami ne zbolijo, prenašajo pa okužbo na druge. Kadar se pri zmanjšani imunski odpornosti piogeni Streptokok preveč razbohoti, lahko povzroča vnetje žrela in obnosnih votlin, angino, pljučnico, vnetje srednjega ušesa, oči in kože, poporodno vročino in škrlatinko (to je gripi podobna bolezen z rdečim osipom na koži), njegove kasnejše posledice okužbe pa so lahko tudi vnetje sklepov (revmatska vročina), vnetje ledvic (glumerulonefitis) in srčne mišice (endokarditis).
Redna preventivna uporaba Zaper-Zaperina za sprotno elektronsko zatiranje vseh možnih patogenih (bolezenskih) mikrobov: bakterij, virusov, gliv in drugih zajedavcev je še posebej pomembna skozi vse leto pri vseh družinskih članih ter vedno po tem, ko se nahajamo v prostorih z veliko ljudi, ker se mikrobi pogosto prenašajo s stikom, preko rok in z majhnimi kapljicami v izdihanem zraku.
Sproti se lahko zavarujemo pred raznimi okužbami iz okolja in potencialno nevarnostjo ŠIBKIH TOČK organizma, zakisanja organizma ter vdorom mikrobov (zajedavcev) z redno in trajno preventivno uporabo Zaper-Zaperina en dan v tednu: trikrat 7 minut z 20 minutnimi pavzami.
Bakterije rodu Streptokokov bivajo v ustih vsakega človeka: Streptoccocus sangius, Streptococcus salvaris in Streptococcus mutans. Pritrdijo se na drobno plast beljakovinskega materiala iz sline, ki se nabere na zobeh. Iz enostavnih ogljikovih hidratov (raznih sladkorjev, še posebej rafiniranih), Streptokoki izdelujejo snov, ki se imenuje glikan, to so dolge molekule trdne polisaharidne mase, ki oblepijo zobe in jih z jezikom zaznamo v obliki ‘hrapave’ zobne površine.
Te obloge redno vsakodnevno odstranjujemo z zobno ščetko in spiranjem. Na težje dosegljivih mestih med zobmi, v zobnih razpokah in v žepkih ob dlesni pa te obloge tvorijo čedalje trdnejšo strukturo, ki postane dobesedno utrdba še za druge bakterije, ki sicer nimajo neposredne zmožnosti pritrditve na zobe, kot jo imajo gornji trije ustni Streptokoki. Te vse bolj trdne obloge iz polisaharidne mase (glikan) se vrivajo med dlesni in zobe in povzročajo krvavenje dlesni. Po daljšem času lahko takšne trdne obloge odstrani samo še zobozdravnik z zelo neprijetnim posegom brušenja, ki vedno do neke mere poškoduje že tako ranjene dlesni; nikoli pa ta postopek ni popoln, ker ne sme poseči preveč v globino žepka med zobom in dlesnijo, da ne naredi več škode kot koristi.
Zelo je pomembno sprotno zatiranje prekomernega razraščanja ustnih bakterij na težje dostopnih mestih z redno preventivno uporabo Zaper-Zaperina, en dan v tednu po trikrat 7 minut zapored z vmesnimi 20 minutnimi pavzami (7,20,7,20,7). Zaper-Zaperino je osebna bioresonanca za zatiranje mikrobov in energijsko stabilizacijo organizma. Ima dve katrbonski sondi vrhunske kvalitete, v vsako dlan primemo po eno in vklopimo za par minut. Pri že razvitih vnetjih v ustni votlini in hujšem akutnem krvavenju dlesni pa na isti način uporabimo Zaper-Zaperino vsak dan vsaj 1-2 tedna zaporedoma do največ en mesec. Za trajno zaščito ponavljamo uporabo Zaper-Zaperina redno sezonsko (vsak letni čas ena daljša terapija 1-2 tedna), vmes pa skozi vse leto en dan v tednu.
Vsa hrana, ki jo damo v usta, namreč vsebuje zelo veliko število raznovrstnih bakterij, ki lahko najdejo v ustni votlini vlažno in hranljivo okolje za svojo naselitev in razmnoževanje v skritih kotičkih med zobmi in zobnih razpokah, od tam pa prehajajo skozi prebavila do tkiv, sklepov in vseh šibkih točk organizma, ki so prva tarča njihovega napada.
Na primer normativ za kremne slaščice določa, da ne sme biti več kot 100.000 mikroorganizmov / 1 gram živila obenem pa ne več kot 0,01 g patogenih (bolezenskih) bakterij vrste Esterichia coli. Zdaj pa si predstavljajmo, koliko mikroorganizmov zaužijemo z vsakim kosom slaščice, ki tehta vsaj 100 gramov. Mleko pa ne sme imeti več kot 50.000 mikroorganizmov v 1 ml (enako velja za sladoled ter za sladko in kislo smetano), trajno oziroma pasterizirano mleko v prodaji pa ne sme vsebovati več kot 100.000 mikroorganizmov na 1 ml. Skupno število mikroorganizmov v surovem mesu ne sme biti večje od 3.000.000 na en gram mesa (med kuhanjem ali peko se jih veliko uniči). V suhem sadju pa je zgornja meja 200.000 mikroorganizmov na gram živila, ker pa suho sadje vedno malo splesni v času sušenja, pa tu dodatna meja še za plesni in kvasovke 10.000 na en gram suhega sadja.
Na podoben način se mikroorganizmi nahajajo čisto v vsem, kar zaužijemo. Zaradi vedno že prisotnih mikroorganizmov se vsaka hrana, ki nekaj časa stoji, tudi pokvari. Nikoli ne uživajmo postane ali večkrat pogrete hrane, prav tako pa ne hrane, ki je bila več ur skladiščena na sobni temperaturi, še posebej poleti. Vlaga in toplota še posebej spodbujata množenje bakterij in pokvarljivost hrane.
Po vsaki jedi si z mehko ščetko, ki ne poškoduje dlesni pri pogosti uporabi in zobno kremo z naravnim fluorom v zeliščnih sestavinah (na primer zobna krema Himalaya ali pa Sarakan vključno z ustno vodico brez fluora) nežno umijmo zobe. Umetni fluor kot kemikalija je namreč škodljiv, ker se absorbira v telo, kjer uničuje celično vezno tkivo in stara celice. Še posebej je redna nega zob po jedi pomembna pri zaužitju česarkoli sladkega. Zobje so namreč zgrajeni iz kalcijevega fosfata z oživčeno beljakovinsko sredico. Slina v ustih vzdržuje nevtralen pH (kislost), ki je brez prisotnosti sladkorja okoli 7 do 7,4.
Sladkor, predvsem saharoza, pa v ustih že v eni minuti zmanjša pH iz nevtralnega v kislega vse do zelo vrednosti okoli 4,5, kar za tisočkrat poveča kislost. (Vsaka sprememba pH za vrednost 1 poveča kislost za deset krat, torej sprememba pH za 3 enote pomeni 10x10x10=1000, to je tisočkrat večjo kislost). Kislost v tem obsegu pa že začne raztapljati kalcijev fosfat v zobeh in s tem spodkopavati strukturo zob najprej z ustvarjanjem mikroskopskih razpok, ki lahko z leti preidejo v resne okvare na zobeh. Zobne okvare so istočasno povezane tudi z uvodoma omenjeno tvorbo glikana, to je trdna polisaharidna (sladkorna) masa, s katero ustni Streptokoki oblepijo zobe in medzobne prostore, vrinja pa se tudi med zobe in dlesni ter tako povzroča krvavenje dlesni ter zobno gnilobo.
Zelo pomembno je pravočasno in sproti popravljati vse zobe ter redno vsako leto hoditi tudi na preventivne preglede. Tako lahko preprečimo napredovala gnojna zobna vnetja, ki so velik izziv za celotno zdravje. V veliko pomoč je redna uporaba Zaper-Zaperina, ki ustno votlino in celotno telo varuje pred prekomernim razraščanjem patogenih mikrobov (zajedavcev). Vedeti pa moramo, da v samo sredico gnojnega zobnega vnetja Zaper-Zaperino ne poseže (enako kot ne poseže v vsebino črevesja in želodca ter s tem v zdravo črevesno floro, v očesna zrkla ter v testise), kar je obenem njegova dobra lastnost, ki mu zagotavlja popolno varnost uporabe.
Že nastale polisaharidne zobne obloge iz glikana pa lahko iz skritih kotičkov med zobmi vsaj delno odstranimo s posebno mini ščetkico z enim samim, tankim in upogljivim ščetinastim zobcem. Pomagamo si lahko tudi z zobno nitko, vendar moramo biti pri tem zelo previdni, ker se lahko zobna nitka tudi zelo zareže v dlesni in jih dodatno rani. Zobno nitko uporabljamo tako, da:
-
je nikoli ne približamo čisto do žive dlesni,
-
jo v malih potezah počasi povlečemo ob vsakem posameznem zobu tako, da je nekoliko ovita ob površini vsakega zoba. Ob ukrivljeni površini vsakega zoba v medprostorih med zobmi nekoliko bolj doseže vse skrite kotičke, kjer se lahko zadržuje že nastajajoča trdna masa oblog iz glikana z utrdbo raznovrstnih bakterij.
Z redno nego zob in uporabo Zaper-Zaperina lahko preprečimo nastajanje skrite zobne gnilobe, ki lahko preraste v dolgotrajno vnetje, ki zajame tudi obzobna tkiva, dlesni in zobne korenine, kar lahko povzroči tudi izpadanje zob. V kronični obliki se takšno vnetje imenuje parodontitis.
Pri tem sodelujejo še mnoge druge bakterije, ki se naselijo v mikroskopskih razpokah in luknjicah ter v tesnem prostoru med dlesnijo in zobom. Ker je dostop zraka tukaj otežkočen, se naselijo anaerobne bakterije, ki lahko živijo brez kisika: paličaste bakterije (Porphyromonas, Prevotella, Fusobacterium), spiralne bakterije (Treponema, Campylobacter), tudi okrogli, po ‘gramu negativni’ koki rodu Veillonella ter še veliko drugih vrst bakterij, gliv in celo virusov.
V ustih so poleg bakterij še mnoge glive kvasovke, na primer tudi zloglasna Candida albicans (Kandida), ki v ustih povzroča bele razjede na rdeči sluznici in virusi, na primer Coxackie virusi, ki sodelujejo tudi pri vnetju možganske opne. Vse trije na začetku omenjeni ustni Streptokoki (Streptococcus sangius, salvaris in mutans) pa lahko povzročijo tudi vnetje ledvic in srčne mišice.
V ustih, predvsem pa v žrelu, nosu ter tudi na presredku pa se lahko nahaja tudi zelo piogeni Streptokok (Streptococcus pyogenes) tudi pri mnogih klicenoscih. Takšnih nosilcev je okoli 1-5%, ki sami ne zbolijo, prenašajo pa okužbo na druge. Kadar se pri zmanjšani imunski odpornosti piogeni Streptokok preveč razbohoti, lahko povzroča vnetje žrela in obnosnih votlin, angino, pljučnico, vnetje srednjega ušesa, oči in kože, poporodno vročino in škrlatinko (to je gripi podobna bolezen z rdečim osipom na koži), njegove kasnejše posledice okužbe pa so lahko tudi vnetje sklepov (revmatska vročina), vnetje ledvic (glumerulonefitis) in srčne mišice (endokarditis).
Redna preventivna uporaba Zaper-Zaperina za sprotno elektronsko zatiranje vseh možnih patogenih (bolezenskih) mikrobov: bakterij, virusov, gliv in drugih zajedavcev je še posebej pomembna skozi vse leto pri vseh družinskih članih ter vedno po tem, ko se nahajamo v prostorih z veliko ljudi, ker se mikrobi pogosto prenašajo s stikom, preko rok in z majhnimi kapljicami v izdihanem zraku.
Sproti se lahko zavarujemo pred raznimi okužbami iz okolja in potencialno nevarnostjo ŠIBKIH TOČK organizma, zakisanja organizma ter vdorom mikrobov (zajedavcev) z redno in trajno preventivno uporabo Zaper-Zaperina en dan v tednu: trikrat 7 minut z 20 minutnimi pavzami.
